Najbolj se me je dotaknila trditev, da smo ljudje socialna bitja in da prek blogov in podobnih internetnih strani lahko vzpostavljamo stik, da je to nadomestek, za srečanje ob kavi. Žal se s tem ne morem strinjati. Do neke mere je to vse lepo in prav, ampak se pa z internetom, pametnimi telefoni ipd. pretirava. Pristen stik s sočlovekom je še vedno na štiri oči. In komuniciranje na internetu je bistveno drugačno, kot komuniciranje v živo. Če samo preberemo kakšne komentarje na 24ur ali kakem podobnem portalu, se včasih zdi, da se ljudje prek interneta marsikdaj ne znajo izražati. Zato je kljub vsemu sodobni tehnologiji, različnim načinom internetnega komuniciranja, še kako pomembno, da ohranimo vsakdanje življenje na realnih tleh in dobro premislimo koliko časa in s kakšnim namenom bomo uporabljali blog in internet.
Anja, zelo mi je všeč tvoj poudarek na "stik s sočlovekom" in "da ohranimo vsakdanje življenje na realnih tleh". Imaš zaradi takega načina razmišljanja kakšđno dilemo za 2. nalogo v našem seminarju? Načrtuješ uporabiti kitaro?
Sem rekla, da ne bom puščala takšnih komentarjev, ampak vseeno - se popolnoma strinjam z Anjo. Žalostno je, da realne stike počasi nadomeščajo virtualni stiki. OK, ne rečem - z vsemi ne moremo redno na kofe ali poklepetat kako drugače - v tem primeru je virtualen stik super. Z neko mejo. Kar pa se tiče blogov - jaz jih rada prebiram. Sicer nobenega redno, dnevno - mi je pa všeč recimo Had (ki je bil tudi omenjen), obožujem Jonasove zapise, Crnkovič kakor kdaj. Je pa en kulinarični blog, ki je naravnost odličen! No, seminarski blog pa sedaj na spisek uvrščamo mi ;)
Ker Anja in Jsana omenjata bloge in forume. Mislim, da obstaja med tema dvema pojmoma velika razdalja, kar se tiče kakovosti. Pri tem mislim, na bloge, kjer jih ustvarjalci pišejo zaradi lastnega interesa, medtem, ko na raznih forumih (beri 24.ur, ali zadovoljna.si ..itd.) lahko najdemo komentarje izpod kritike, ki so res tako mimo, da te boli glava, ali pa se oglasi nekdo, -samo zato, da ostali vedo, da je tam. Najboj me razjezijo tisti, "posti", ki nimajo nobene veze z vsebino - ko to pišem ugotavljam, da je moj že zelo na meji- in dobi določena tema čisto neke nove razsežnosti. Evo sem se skihala.
Se globoko strinjam z Anjo. Internet ne more nadomestiti pogovora v živo. Je primeren za kakšno hitro komuniciranje in pridobivanje podatkov, mnenj, sporočil. Nikakor pa ne smemo dopustiti, da je to edina komunikacija. Žal pa vedno več mladih komunicira še samo na ta način. Mogoče sem še tista stara šola, ko si vedno rečem, da je to dobro za popestritev,za kdaj pa kdaj, nikakor pa ne za vsak dan. Vse preveč časa nam vzame brskanje po računalniku, pozabljamo pa drug na drugega, na stik z naravo in sočlovekom. Sem zato, da ostanemo trdno na tleh in pametno uporabljamo vse, kar nam ponuja računalnik.
Se strinjam z vsemi vašimi izjavami. Računalniki, telefoni in podobni aparati so prevladali nad vsemi. Skoraj vsak ima že svoj telefon (z internetom seveda)in računalnik. Brez tega sploh ne znamo živeti več. Tehnologija gre naprej 100 na uro. Je pa žalostno, saj otroci sploh ne znajo drugače komunicirati med seboj. Mi smo pa tudi prisiljeni iti naprej z novo tehnologijo. Pouka brez računalnika si vsaj jaz sploh ne predstavljam več. In ta teden smo bili tudi mi kot naši otroci, ki kar brskajo in klikajo po internetu. Zanimivo bi bilo sešteti ure, ki smo jih presedeli pred računalnikom. Tudi jaz mislim, da je potrebno ostati na trdnih tleh in ločiti med virtualnim in realnim svetom.
Tehnologija da ali ne? Seveda da, vendar s pravo mero. Ljudje potrebujemo sočloveka, topel objem, stisk roke,... kar pa nam računalniki, telefoni,... ne dajo. Menim, da nam pedvsem v šolstvu tehnologija in z njo povezano razni forumi, blogi,... zelo olajšajo delo tako, da sem zelo vesela za to, kar pa se tiče kofetkanja pa upam, da ne bodo iznašli elektronske kave ha, ha,ha.
se strinjam z vašimi komntarji. Zame bo še vedno osebni stik in klepet ob kavici bolj pomemben kot vsi blogi, mejli, telefoni ipd. mi je pa všeč, da lahko preko skaypa komuniciramo s prijatelji po svetu in se po želji tudi vidimo. Ampak to so izjemne priložnosti. Ne bodimo preveč roboti, saj smo še vedno ljudje, ki potrebujemo osebni stik. Pa še nekaj, s tehnologijo so se razmahnile tudi zlorabe. Poskušajmo vzgojno delovati in jih omejevati le tako.
Življenje je treba živeti, ne pa ga gledati po tv in igrati na računalniku. Saj že vidim doma, pri namiznih igrah in Lego je prava vojna, na računalniku pa čista harmonija dveh zombijev.
Tole si pa dobr napisala. Enako opažam pri nečakinjah. Ko sta za računalnikom sta v svojem svetu, nič prepiranja. Kam to pelje? Kaj je tisto kar nas in njih tako očara pri tej elekroniki? Včasih res pogrešam normalni pogovor in stik s sočlovekom.
Meni je takšno sodelovanje, spoznavanje in navezovanje stikov všeč. Nikoli ne bi spoznala toliko zanimivih ljudi, širom sveta, če se ne bi vključila v splet. Mislim, da smo še vedno toliko zreli, da vemo, da živega srečanja ne more prav nič nadomestiti, prav nobeno drugo sodelovanje. Marsikaj pa si ne moremo pokazati, dokazati...ko sedimo skupaj ob kavi, kot si preko te oblike lahko. Pametna mera obeh komunikacij je zame najboljša.
Res Liljana pametna mera obeh. Kako to otroku pokazati oziroma kako to otroka naučiti? Da ne bo na koncu rekel, sej tak nič ne smem bit za računalnikom drugi pa lahko?
Ne morem verjet, že DRUGIČ se mi je zdaj naredilo, da sem po neki logiki izbrisala oz. nedokončala komentar! Nimam energije še enkrat ponavljat :( Ne vem, katero tipko jaz to pritiskam. Stran se kar obnovi in komentarja ni več.
Pozitivno je vse, kar ni žaljivo, po možnosti skrito za psevdonimom. Če je še poučno in razvedrilno, toliko bolje. Krasno, da se bloganje širi tudi med nas.
Najbolj se me je dotaknila trditev, da smo ljudje socialna bitja in da prek blogov in podobnih internetnih strani lahko vzpostavljamo stik, da je to nadomestek, za srečanje ob kavi. Žal se s tem ne morem strinjati. Do neke mere je to vse lepo in prav, ampak se pa z internetom, pametnimi telefoni ipd. pretirava. Pristen stik s sočlovekom je še vedno na štiri oči. In komuniciranje na internetu je bistveno drugačno, kot komuniciranje v živo. Če samo preberemo kakšne komentarje na 24ur ali kakem podobnem portalu, se včasih zdi, da se ljudje prek interneta marsikdaj ne znajo izražati. Zato je kljub vsemu sodobni tehnologiji, različnim načinom internetnega komuniciranja, še kako pomembno, da ohranimo vsakdanje življenje na realnih tleh in dobro premislimo koliko časa in s kakšnim namenom bomo uporabljali blog in internet.
OdgovoriIzbrišiAnja, zelo mi je všeč tvoj poudarek na "stik s sočlovekom" in "da ohranimo vsakdanje življenje na realnih tleh". Imaš zaradi takega načina razmišljanja kakšđno dilemo za 2. nalogo v našem seminarju? Načrtuješ uporabiti kitaro?
IzbrišiSem rekla, da ne bom puščala takšnih komentarjev, ampak vseeno - se popolnoma strinjam z Anjo. Žalostno je, da realne stike počasi nadomeščajo virtualni stiki. OK, ne rečem - z vsemi ne moremo redno na kofe ali poklepetat kako drugače - v tem primeru je virtualen stik super. Z neko mejo. Kar pa se tiče blogov - jaz jih rada prebiram. Sicer nobenega redno, dnevno - mi je pa všeč recimo Had (ki je bil tudi omenjen), obožujem Jonasove zapise, Crnkovič kakor kdaj. Je pa en kulinarični blog, ki je naravnost odličen! No, seminarski blog pa sedaj na spisek uvrščamo mi ;)
OdgovoriIzbrišiKer Anja in Jsana omenjata bloge in forume. Mislim, da obstaja med tema dvema pojmoma velika razdalja, kar se tiče kakovosti. Pri tem mislim, na bloge, kjer jih ustvarjalci pišejo zaradi lastnega interesa, medtem, ko na raznih forumih (beri 24.ur, ali zadovoljna.si ..itd.) lahko najdemo komentarje izpod kritike, ki so res tako mimo, da te boli glava, ali pa se oglasi nekdo, -samo zato, da ostali vedo, da je tam. Najboj me razjezijo tisti, "posti", ki nimajo nobene veze z vsebino - ko to pišem ugotavljam, da je moj že zelo na meji- in dobi določena tema čisto neke nove razsežnosti. Evo sem se skihala.
IzbrišiSe globoko strinjam z Anjo. Internet ne more nadomestiti pogovora v živo. Je primeren za kakšno hitro komuniciranje in pridobivanje podatkov, mnenj, sporočil. Nikakor pa ne smemo dopustiti, da je to edina komunikacija. Žal pa vedno več mladih komunicira še samo na ta način. Mogoče sem še tista stara šola, ko si vedno rečem, da je to dobro za popestritev,za kdaj pa kdaj, nikakor pa ne za vsak dan. Vse preveč časa nam vzame brskanje po računalniku, pozabljamo pa drug na drugega, na stik z naravo in sočlovekom. Sem zato, da ostanemo trdno na tleh in pametno uporabljamo vse, kar nam ponuja računalnik.
OdgovoriIzbrišiSe strinjam z vsemi vašimi izjavami. Računalniki, telefoni in podobni aparati so prevladali nad vsemi. Skoraj vsak ima že svoj telefon (z internetom seveda)in računalnik. Brez tega sploh ne znamo živeti več. Tehnologija gre naprej 100 na uro. Je pa žalostno, saj otroci sploh ne znajo drugače komunicirati med seboj. Mi smo pa tudi prisiljeni iti naprej z novo tehnologijo. Pouka brez računalnika si vsaj jaz sploh ne predstavljam več. In ta teden smo bili tudi mi kot naši otroci, ki kar brskajo in klikajo po internetu. Zanimivo bi bilo sešteti ure, ki smo jih presedeli pred računalnikom. Tudi jaz mislim, da je potrebno ostati na trdnih tleh in ločiti med virtualnim in realnim svetom.
OdgovoriIzbrišiTehnologija da ali ne? Seveda da, vendar s pravo mero. Ljudje potrebujemo sočloveka, topel objem, stisk roke,... kar pa nam računalniki, telefoni,... ne dajo.
OdgovoriIzbrišiMenim, da nam pedvsem v šolstvu tehnologija in z njo povezano razni forumi, blogi,... zelo olajšajo delo tako, da sem zelo vesela za to, kar pa se tiče kofetkanja pa upam, da ne bodo iznašli elektronske kave ha, ha,ha.
se strinjam z vašimi komntarji. Zame bo še vedno osebni stik in klepet ob kavici bolj pomemben kot vsi blogi, mejli, telefoni ipd. mi je pa všeč, da lahko preko skaypa komuniciramo s prijatelji po svetu in se po želji tudi vidimo. Ampak to so izjemne priložnosti. Ne bodimo preveč roboti, saj smo še vedno ljudje, ki potrebujemo osebni stik.
OdgovoriIzbrišiPa še nekaj, s tehnologijo so se razmahnile tudi zlorabe. Poskušajmo vzgojno delovati in jih omejevati le tako.
Življenje je treba živeti, ne pa ga gledati po tv in igrati na računalniku.
OdgovoriIzbrišiSaj že vidim doma, pri namiznih igrah in Lego je prava vojna, na računalniku pa čista harmonija dveh zombijev.
Super si.
IzbrišiTole si pa dobr napisala. Enako opažam pri nečakinjah. Ko sta za računalnikom sta v svojem svetu, nič prepiranja. Kam to pelje? Kaj je tisto kar nas in njih tako očara pri tej elekroniki? Včasih res pogrešam normalni pogovor in stik s sočlovekom.
IzbrišiMeni je takšno sodelovanje, spoznavanje in navezovanje stikov všeč. Nikoli ne bi spoznala toliko zanimivih ljudi, širom sveta, če se ne bi vključila v splet. Mislim, da smo še vedno toliko zreli, da vemo, da živega srečanja ne more prav nič nadomestiti, prav nobeno drugo sodelovanje. Marsikaj pa si ne moremo pokazati, dokazati...ko sedimo skupaj ob kavi, kot si preko te oblike lahko. Pametna mera obeh komunikacij je zame najboljša.
OdgovoriIzbrišiLilijana, lepše ne bi mogli povedat. POPOLNOMA se strinjam z vami.
IzbrišiRes Liljana pametna mera obeh. Kako to otroku pokazati oziroma kako to otroka naučiti? Da ne bo na koncu rekel, sej tak nič ne smem bit za računalnikom drugi pa lahko?
IzbrišiNe morem verjet, že DRUGIČ se mi je zdaj naredilo, da sem po neki logiki izbrisala oz. nedokončala komentar! Nimam energije še enkrat ponavljat :( Ne vem, katero tipko jaz to pritiskam. Stran se kar obnovi in komentarja ni več.
OdgovoriIzbrišiPozitivno je vse, kar ni žaljivo, po možnosti skrito za psevdonimom. Če je še poučno in razvedrilno, toliko bolje. Krasno, da se bloganje širi tudi med nas.